Beseda keramika izhaja iz grške besede, ki pomeni žgano snov. Zajema pa vse materiale, ki so po svoji naravi anorganski, z izjemo kovin. Večji del snovi iz keramike predstavljajo spojine kovin z nekovinskimi elementi.
Splošne lastnosti, s katerimi se ponaša keramika, so izjemno visoka trdota, visoka tlačna trdnost, dobra kemijska obstojnost, visoko tališče, visokotemperaturna obstojnost, nizka toplotna razteznost.
Kako se delijo materiali iz keramike
Keramične materiale delimo na dve veliko skupini. To sta tradicionalna oziroma silikatna keramika ter sodobna oziroma tehnična keramika. Prva vrsta vključuje surovine in proizvode na osnovi gline, na primer porcelan, opeko, keramične ploščice. Sodi med prvi umetni material, ki ga je človek ustvaril pred več kot 15 000 leti.
Sodobna ali tehnična keramika pa zajema materiale, ki niso narejeni na osnovi gline.
Kako se keramika deli glede na uporabo in glede na funkcionalnost
Sicer pa keramiko lahko delimo tudi glede na funkcionalnost ter na uporabo. Njena funkcija je lahko estetska, mehanska, zaščitna, magnetna, kemijska, optična.
Kar pa se tiče uporabe, keramika predstavlja izdelke široke potrošnje, na primer jedilne servise, posode. Na voljo je tudi gradbena, ki na primer vključuje opeko, strešnike, ploščice.
Na kakšen način se pripravijo izdelki iz keramike?
Pripravo keramičnih izdelkov delimo na več faz. Prva faza vključuje mletje, mešanje oziroma homogenizacijo. Mletje navadno poteka v tako imenovanih krogelnih mlinih. V mlin se da osnovno sestavo keramike, torej glino, talilo ter pustilo, prav tako tudi trde mlevne kroglice oziroma palice. Dolije se še voda.
Dejavniki, ki najbolj vplivajo na mletje, pa so razmerje velikosti mlevnih teles ter delcev materiala, ki se ga melje, viskoznost materiala, odstotek napolnjenosti mlina in obodna hitrost mlina. Končni rezultat, ki ga prinaša mletje, pa je suspenzija osnovnih sestavin. Ta mora biti stabilna, torej se v nobenem primeru ne sme posesti.
Druga faza pa predstavlja ulivanje v modele ali nalivanje na substrate.…