Mislim da je življenje na vasi res nekaj posebnega. Vas se nikakor ne more primerjati s kakšnim velemestom. Prisotnega je več mira in tišine, pa tudi v okolici je moč videti veliko več zelenja, ki je prava paša za oči. Tudi noči so popolnoma črne in zvezde se vidijo mnogo, mnogo bolje kot v mestih, saj tam nebo osvetljujejo tudi številne mestne luči.
Stik z naravo, rastlinami in živalmi je zame nekaj povsem neprecenljivega. Je pa morda včasih res neprijetno, še posebej če si bojazljiv tip človeka, saj sta včasih tema in tišina lahko tudi srhljiva. Tako sem se neke noči ponoči zbudila, saj sem zaslišala neko čudno in nenavadno ropotanje zunaj pred hišo. Res je bila naša hiša malce odmaknjena stran od ostalih, zato je bila naša okolica v popolni temi. Priznam da sem se kar malce prestrašila. Res nisem vedela kaj bi lahko povzročalo takšen hrup, saj je bilo tako, kot da bi nekdo hodil okoli hiše.
Pomislila sem, da če sedaj prižgem luč, se bodo ljudje, ki se potikajo okoli hiše, verjetno ustrašili in morda bili ob naslednjem obisku bili še previdnejši in veliko toliko bolj tihi. Spomnila sem se, da bi lahko bila termovizija res idealna rešitev, saj tako ne bi nobenega prestrašila in ne bi potrebovala prižigati luči.
Ker se je naslednje noči zgodilo isto, sem se odločila, da bom zunaj nastavila kamero, ki je bolj odporna, na njej pa je omočena termovizija. Takšne kamere imajo tudi lovci, ko na nočnem lovu opazujejo živali. Tako kamero kupila in jo zmotnirala.
Tisti dan sem, kljub pozni popoldanski uri, spila še eno kavo, saj sem vedela, da me ponočičaka straža. Ko se je res popolnoma stemnilo, sem prižgala kamero in opazovala situacijo zunaj. Kar hitro je termovizija zaznala divjad, ki je pravzaprav brskala po smeteh.
Zahvaljujoč tehniki kot je termovizija, sem problem rešila. Kontejner s smetmi sem premaknila drugam in ga začela skrbno zapirati. Tudi počutila sem se veliko bolj varno, saj sem si nenavadne zvoke znala razložiti in s pomočjo termovizije tudi predstavljati.…